“Metagaming: kaj je to in zakaj ga ne maramo?” ali “Pet neumnosti, ki jih za mizo delamo vsi”

Metagaming: kaj je to in zakaj ga ne maramo?

ali

Pet neumnosti, ki jih za mizo delamo vsi

Da bomo čisto zares strokovni, za začetek razčlenimo besedo »metagaming«. Beseda »meta« je grškega izvora in pomeni nekaj, kar je kategorično nad nečim drugim (nadpomenka) ali pa označuje povezavo med določenimi področji, kot slovenska beseda »mêd«. Angleški izraz »metagaming« bi lahko torej prevedli kot »medigranje «. Z njim poimenujemo obliko (pogosto nezavednega) goljufanja oziroma eno najpogostejših napak, ki jih delamo tako začetniki kot tudi izkušeni igralci iger domišljijskih vlog. Zgodi se, ko ne ločujemo dovolj dobro med sabo in svojimi liki in se hkrati trudimo, da bi bili v igri uspešni. Vsi vemo, da je zelo pomembno razlikovati med tem, kar se dogaja v igri »IC: in character« in tem, kar se dogaja izven igre »OOC: out of character«. Zato pride do vrste težav, ki pa imajo, kot bomo videli, vse skupni imenovalec; in prav o tem imenovalcu govorimo, ko uporabimo izraz »metagaming«.

1)      V igri uporabljamo svoje znanje, in ne znanja svojih likov

Ste že kdaj sedeli ob igralcu bojevnika kratke pameti brez znanj o pošastih, religijah in podobno, ki je kar naenkrat vedel, na kaj je občutljiv določen nasprotnik, in to tudi uporabil v boju? Ali pa je vaša skupina delovala neverjetno koordinirano kljub temu, da vaši liki niso mogli na noben način komunicirati med sabo? Morda ste se v neki drugi avanturi že spopadli z določenim nasprotnikom, toda znanja in izkušnje igralca se ne prenesejo direktno na vse njegove like. Če lik nečesa ne more vedeti, tega znanja ne more uporabiti v igri. Seveda tudi ne ve, kako je padla kocka. Torej ne ve, da mu je nekaj spodletelo, če smo na kocki metali slabo. Skratka, obstaja velika razlika med znanjem naših likov in vsem, kar slišimo za mizo. Pomembno je, da poskušamo med enim in drugim strogo ločevati in si dobro zapomniti, kaj od našega znanja je znano tudi našim likom, in kaj ne.

2)      Ne igramo mentalnih sposobnosti svojih likov

Glede na sistem se mentalne sposobnosti likov imenujejo različno, a vedno gre za nekakšno kombinacijo umske sposobnosti (pamet, inteligenca, iznajdljivost…), modrosti (izkušnje, intuicija, presoja) in karizme, sem pa ponavadi štejemo tudi moč volje. Vse te sposobnosti so pri različnih likih različno izražene. Večina igralcev nas na teh področjih ni (vsaj upamo) podpovprečnih, toda nekateri naši liki so. Sploh v želji po povečanju fizičnih sposobnosti pri bolj bojevitih likih mentalne sposobnosti pogosto trpijo (glej točko 4, »Munchkinanje«). S tem v osnovi ni nič narobe – vsi imamo zelo radi naše zabite hruste z velikimi sekirami, grozljivo grd videz je lahko zelo zanimiva lastnost lika, in nikoli ne moremo zameriti nespametnemu pohlepnežu, ki ne premišlja o svojih odločitvah. Težava nastane, ko lik s podpovprečno sposobnostjo igramo tako, kot da je ta povprečna, ali celo nadpovprečna. Tudi če ima igralec zabitega hrusta odlične in bistre ideje, jih mora zadržati zase, saj jih njegov lik ne bi nikoli dobil.

3)      Med bojem ali pa v prisotnosti NPC-jev (non-player character) se na veliko pogovarjamo

Ena »runda« oziroma krog bojevanja v različnih sistemih traja različno dolgo, a v skoraj vseh primerih gre za nekaj sekund. Toda dostikrat se liki sredi bojne vihre zapletejo v dolge pogovore. Poleg tega se še prikladno pozabi, da nasprotniki prav tako slišijo vse, kar liki kričijo med bojevanjem. Ta pojav ni omejen samo na boj – verjetno ni potrebno posebej omenjati, da se v prisotnosti nekega NPC-ja ne želimo pogovarjati o tem, kako ga bomo okradli, pretentali, ali pa celo spravili na oni svet. Sredi gostilne se nočemo pogovarjati o skrivnih načrtih naše skupine, in še bi lahko naštevali.

4)      Poskušamo zmagati v igri igranja domišljijskih vlog: »Munchkin«-amo

Izraz »munchkin« je bil prvič uporabil Frank L. Baum v slavni knjigi Čarovnik iz Oza, ko je z njim poimenoval raso majhnih možicljev. Verjetno izhaja iz nemške besede  “Männchen” (pomanjševalnica besede za človeka). V sledečih letih se je beseda udomačila kot izraz za otroka oziroma mladička. Danes igralci iger domišljijskih vlog tako imenujemo igralce z nezrelim odnosom do igre, ki v njej poskušajo »zmagati«. Začne se že pri izdelavi likov. Vsi vemo, da je v igrah domišljijskih vlog včasih težko preživeti in nihče si ne želi že po prvem srečanju skupine ostati brez lika. Zato igralci včasih pri izdelavi lika gledamo bolj na to, kaj »se splača vzeti« kot pa na to, kaj bi ustrezalo našemu konceptu lika. Ko smo zaključili z neumornim optimiranjem lika, se igra lahko prične. Tu seveda spet počnemo to, kar se nam najbolj izplača in pri tem pogosto ne naredimo tega, kar bi naredil naš lik. Določena mera tehtne izbire seveda še ni »Munchkin«-anje  a vedeti moramo, da v igrah domišljijskih vlog ni zmagovalcev in poražencev. So samo ljudje, ki se zabavajo pri igranju svojih likov. Zato igrajmo like takšne, kot so, in ne takšne, kot bi bilo optimalno.

5)      Ko se začne boj, se igralna površina čudežno spremeni v namizno strateško igro

Omenili smo že, da se med bojem radi na dolgo pogovarjamo. To pa ni edini način, kako goljufamo v akciji. Ker igralci sedimo za mizo in imamo idealen pregled nad položajem, med krogi pa obilo časa za razmislek, včasih vidimo možnosti za izboljšanje strategije. Nato še do popolnosti izkoristimo  mehaniko igre, se postavimo v optimalne položaje, in bridki konec nasprotnika je hiter in zmagovalen. Seveda naši liki umirajo sredi kaosa, medtem, ko mi sedimo na varnem in tuhtamo. Prav tako liki seveda nimajo pojma o mehaniki igre, ki jo igramo. Vsa ta dejstva se moramo truditi upoštevati in igrati strateško, a ne bolj, kot je to v danem položaju verjetno.

Kako se torej izogniti »metagaming«-u brez bolečega razmišljanja?

Uspeh v naših igrah je zelo relativen, saj gre za igre sodelovanja, v katerih nihče ne zmaga ali izgubi. Namen igre je, da se skupaj zabavamo ob izmišljevanju likov, zgodbic, svetov, problemov in njihovih rešitev in pri tem razvijamo domišljijo, socialne sposobnosti, sklepamo prijateljstva in dobivamo navdih za ustvarjalnost. Včasih ni nič narobe, če našim likom v življenju ne gre najboljše in jim stvari tudi spodletijo. Če bo naš odnos do igre v skladu s tem, bo večina problemov z izkoriščanjem možnosti »metagaming«-a izginila. Torej le brez skrbi – tudi brez goljufanja boste preživeli.  Mogoče.

 

Avtor: Nekhet

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s